Poplave so božje delo; poplavne škode so delo človeka.
Floods are act of God; flood damages results from act of man. (House Document 465, ZDA, 1966)

poplave

arhiv poplav: I Sora I razno I poplave 18.9.2007 I


S poplavami je ogroženih več kot 3000 km2 oziroma slabih 15 % površine Slovenije. Polovica poplavnih območij je v porečju Save, v porečju Drave štiri desetine, 4 % pa v Posočju. Poplave ogrožajo predvsem hudourniške grape, dolinska dna in aluvialne ravnice, ki so marsikje pozidane. Kar 25 km2 pozidanih površin je ogroženih. Naše ozemlje so poplave prizadele v letih 1998, 1990, 1972, 1954, 1933, 1926, 1925, 1923, 1910, 1901, 1851 in 1550. (ZRC-SAZU). Drugi viri navajajo znatno nižje vrednosti poplavnih površin, med 430 in 630 km2, t.j. ca. 3% površine državnega ozemlja. (Brilly, 1994).

Intenzivna raba prostora je zahtevala urejen vodotok, ki je ne bi ogrožal s poplavami, kar pa je praktično nedosegljiv cilj, saj popolne zaščite pred vodno ujmo ni. Lahko si le prizadevamo kar najbolj omejiti škodo in zavarovati ljudi. Tako je zaščita pred poplavami neposredno vezana na ogrožene gospodarske dejavnosti oz. škodo, ki bi jo poplave lahko povzročile. Cilj zaščite pred poplavami oz. gospodarjenja s škodo, ki bi jo poplave povzročile je zmanjšanje posledic poplav na družbeno sprejemljivo raven. (Brilly, 1994)

Žal se prag tolerance do naravnih nesreč oz. pojavov, z razvojem civilizacije oz. materialnih dobrin, vedno bolj niža. Ob poplavah beremo o "podivjanih rekah" in podobno, ne pomislimo pa, da bi bilo morda bolj inteligento bivati izven poplavnih območij oz. delovanje in bivanje v poplavnih območjih prilagoditi razmeram...Tudi družbeni spomin na poplave je izredno kratek, saj se že nekaj let po dogodku nadaljujejo dejavnosti na poplavnih območjih, kakor sa se ni nič zgodilo.

Ukrepe za zaščito pred poplavami delimo, glede na vrsto posega, na:
  • vodogradbene, ki zajemajo gradnjo hidrotehničnih objektov, izvedbo regulacij itd.
  • alternativne, ki zajemajo upravno zakonske ukrepe, prilagojeno prostorsko načrtovanje, prepoved ali omejevanje posameznih dejavnosti, podporo željenim dejavnostim (pogozdovanje, protipoplavna gradnja), zavarovalna politika, usklajena raba prostora
Glede na način delovanja pa na:
  • aktivne, s katerimi vplivamo na obliko in naravo pojava (akumulacije, pogozdovanje,...)
  • pasivne, s katerimi se ščitimo pred posledicami (nasipi, evakuacija,...)
Poplavna območja so integralni deli vodotokov, ki pomembno vplivajo na oblikovanje vodnega režima. Pri analizi oziroma izvajanju razlilčnih ukrepov je zato reba upoštevati celovitost  vodnega režima (problema ne smemo reševati parcialno) in povodje kot najmanjšo enoto. (Brilly, 1994)

Treba je ločevati med različnimi vrstami poplav in med razmerami v okolju, ki prispevajo k problemu. Tako npr. obstajajo velike razlike med hitrim poplavljanjem na povirnih območjih, kjer je za zmanjševanje tveganja potreben širši obseg inovativnih rešitev, primernih za uporabo na ožjem območju, in med poplavami v nižinah, kjer sta opozorilni čas in trajanje poplav daljša in kjer je treba sprejeti ukrepe za širša območja. (Najboljše prakse, 2003, pdf)

Poplave so naravni pojavi, ki jih ni mogoče popolnoma preprečiti. Potrebno je narediti premik v razmišljanju - od zaščitnih ukrepov v smeri  prilagajanja  načina življenja naravnim pojavom. V skladu s sodobnimi smernicami in spoznanji  ne govorimo več o varstvu pred poplavami temveč o obvladovanju poplavnih škod oz. obvladovanju tveganja.

Nujno je, da ljudje spoznajo, da so poplave del njihovega okolja. Skupnosti se morajo zavedati, da so ogrožene. Zavedati se tveganja pomeni, da ga ljudje prepoznajo, se z njim seznanijo oziroma ga proučijo, ne pozabijo nanj ali ga potisnejo iz zavesti in da ga pravilno upoštevajo pri svojem delovanju. Če se javnost ne zaveda nevarnosti, ne bodo pomagale nobene pobude. Če ljudje še niso doživeli poplav, jih je treba seznaniti s tveganjem s pomočjo kart poplavne ogroženosti, drugih informacij in z izobraževanjem. Nujno je, da ljudje poznajo nevarnost z vsemi njenimi pomembnimi parametri, kakršni so vrsta poplav (statične, dinamične), verjetnost, intenziteta (globina poplavljanja, hitrost toka) in obseg vplivov. Zanesljive informacije te vrste morajo dobiti vsi vpleteni. (Najboljše prakse, 2003) Informacije o intenziteti pojava ter druge relevantne informacije, je mogoče ugotoviti s pomočjo matematičnega modeliranja.

Potrebnih je več raziskav, s katerimi bi dosegli boljše razumevanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje poplav. V raziskave bi morali vključiti modeliranje in izmenjavo podatkov, pa tudi napovedovanje. Pri sistemih za zgodnje obveščanje obstaja nevarnost lažnega alarma, do katerega pride,če precenimo ali podcenimo nevarnost. Negotovost izhaja iz velike izbire vrednosti parametrov za hidrološki model in model rečnega toka in zaradi pogosto slabega poznavanja razmer v preteklosti. Zato je treba za porečje voditi evidence o poplavnih dogodkih. (Najboljše prakse, 2003)

Cilj Vodne direktive (pdf) iz l. 2000 je ohraniti in izboljšati vodno okolje v EU. Direktiva je uvedla načelo čezmejnega usklajevanja znotraj povodij, da bi dosegla visoko kakovost voda, vendar ni določila nobenega cilja v zvezi z obvladovanjem tveganja poplav. Med leti 1998 in 2005 je Evropo prizadelo več kot 100 hudih poplav, v katerih je umrlo približno 700 ljudi, 500.000 se jih je moralo izseliti, povzročene je bilo za ca. 25 milijard EUR škode. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav (t.i. Poplavna direktiva), sprejeta 23.10.2007 (pdf) je eden izmed korakov k obvladovanju tveganja poplav znotraj EU.

Človeška dejavnost prispeva k povečanju verjetnosti pojava poplav in njihovih škodljivih posledic. Obseg in pogostost poplav se bosta v prihodnosti verjetno povečala zaradi podnebnih sprememb, neprimernega upravljanja povodij in gradnje na poplavno ogroženih območjih. Hkrati prihaja do povečanja ranljivosti zaradi števila ljudi in ekonomskih sredstev, ki so na poplavno ogroženih območjih. (Svet EU, 2007)

Določiti je treba neposredna poplavna območja in jih z zakonom označiti kot površine,namenjene zadrževanju vode, ali površine, s pomočjo katerih se ponovno zagotovi možnost naravne dinamike voda. Treba je odvračati prebivalstvo od utrjevanja brežin, gradnje visokovodnih nasipov, zajezitev in drugih uravnalnih objektov in ureditev ter na splošno od vseh del in gradnje, ki motijo naravni tok vodotokov, razen tistih del, ki zagotavljajo varnost gosto naseljenih območij.(Najboljše prakse, 2003)

Direktiva o ocenjevanju in obvladovanju poplav predvideva izdelavo Predhodne ocene poplavne ogroženosti do 22.12.2011.Poplavna ogroženost pomeni kombinacijo verjetnosti nastopa poplavnega dogodka in morebitnih s poplavo povezanih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Na podlagi Predhodne ocene se opredelijo tista območja, za katera država članica ugotovi, da obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti ali verjetnost, da bi se ta lahko pojavila. Za ta območja je nato potrebno pripraviti karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti. Karte morajo biti dokončane najkasneje do 22.12.2013. Posodabljajo se vsakih 6 let. (Svet EU, 2007)

Načrti za obvladovanje tveganja poplav so izdelani za vsako območje posebej. Države članice določijo ustrezne cilje za obvladovanje poplavne ogroženosti s poudarkom na zmanjšanju morebitnih škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti ter, če je to primerno, s poudarkom na ne gradbenih ukrepih in/ali na ukrepih za zmanjšanje verjetnosti nastopa poplavljanja. Obravnavani morajo biti vsi vidiki obvladovanja poplavne ogroženosti, s poudarkom na preprečevanju, varstvu in pripravljenosti, vključno z napovedovanjem poplav in sistemi za zgodnje opozarjanje. Načrti za obvladovanje tveganja poplav morajo biti dokončani in objavljeni najkasneje do 22.12.2015. Posodabljajo se vsakih 6 let. (Svet EU, 2007)


Razvoj metodologij za analizo tveganja in upravljanja se izvaja v sklopu projekta FLOODsite. Za modeliranje procesov nastanka poplav na nivoju večjih povodij je bil razvit model LISFLOOD. (pdf)


VIRI:


-Mitja Brilly, Zaščita pred poplavami-priročnik, HS-FGG UL, 1994
-Najboljše prakse za preprečevanje poplav, varstvo pred njimi in ublažitev njihovih posledic, 2003   pdf
-Svet Evropske unije, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in obvladovanju poplav, 2007   pdf
-United Nations - Economic and Social Council, Sustainable Flood Prevention, MP.WAT/2000/7, January 2000   pdf
-Znanstveno raziskovalni center SAZU, http://www.zrc-sazu.si/giam/naravne_nesrece.htm





english domov

kontakt

o podjetju

reference

članki

o modeliranju

poplave

povezave

obvestila

obvladovanje poplavnih škod

poplavna varnost

poplave
   


























































































na spletu od 8.3.2007
v1.1, 1.2008
DHD d.o.o
I domov I na vrh I kontakt I
spletna stran je avtorsko zaščitena - obvestilo pravne narave
zadnja sprememba: 30.1.2015
skrbnik strani: webmaster@dhd.si
prosim sporočite napake in predloge