digitalna hidrodinamika












PTUJSKO JEZERO - VITALIZACIJA

Z izgradnjo derivacijske hidroelektrarne Formin (Srednja Drava 2) leta 1977 je nastalo 420 ha veliko Ptujsko jezero z 22 milijoni kubičnih metrov vode, kar predstavlja največje umetno zajezeno vodno površino v Sloveniji. Razen energetske in vodnogospodarske funkcije nudi tako velika vodna površina mnogotere možnosti sožitja narave, mesta in vode. S tem namenom je bil marca 2007 sprejet Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera (UL RS 23/2007, pdf). Z odlokom so definirane rabe prostora na območju jezera predvsem z vidika plovbe in rekreacije, varstveni pogoji, obveznosti koncesionarja plovbnega območja itd. Predvidene so ureditve na petih lokacijah in sicer na območju BD Ranca, na območjih vstopno-izstopnih mest Toplice, Ribič in Markovci, ter na lokaciji sodniškega stolpa. Po sprejetju Odloka, se je pristopilo k načrtovanju in izvedbi nekaterih ureditev (1.faza). Izvedena je bila pristajalna ploščad na vstopno-istopnem mestu Toplice in ca. 100 m dolg masiven kamnit pomol v obliki črke T na območju obstoječega pristanišča BD Ranca. Dolžina "glave" pomola znaša ca. 70 m, širina pa ca. 25 m.

Nameravani objekti so, glede na tlorisne gabarite jezera, točkovni, zato imajo le lokalno omejen vpliv na gladine visokih vod in na tokovno sliko. Takšnih vplivov ni možno ustrezno izračunati z enodimenzijskih modelom, zato smo uporabili dvodimenzijski matematični model. Izmed naštetih ureditev smo modelirali hidravlični vpliv pomola v Ranci ter sodniškega stolpa. Ostali objekti so plavajoči oz. so ob samem robu pretočnega profila, zato je njihov morebiten vpliv minimalen.

Ugotovljeno je bilo, da znaša, na območju nameravanega pomola Ranca, velikost hitrosti pri Q100 za stanje brez pomola med 0.4 m/s ob nasipu do 0.8 m/s na razdalji 100 m od nasipa. Zaradi pomola se tokovna slika precej spremeni, hitrosti gorvodno od pomola se zmanjšajo na ca. 0.15 m/s, dolvodno pa praktično na vrednost 0, razen v območju prepustov, kjer se tok skoncentrira in znašajo hitrosti ca. 0.6-0.8 m/s. Ob glavi pomola (na zunanjem robu) se hitrosti povečajo na ca. 1.5 m/s, vendar vpliv, proti sredini jezera zelo hitro upade. Presenetljiv je vpliv na gladine, saj se le-te, gorvodno od pomola,  povišajo za 4.5 cm. Ca. 100 m gorvodno od pomola je povišanje ca. 3 cm nato pa presenetljivo počasi upada v gorvodni smeri, saj na začetku jezera znaša še  ca. 2 cm, ob prehodu v strugo Drave pa izgine. Širina vpliva znaša ca. 200 m od nasipa proti notranjosti jezera. Glede na višino visokovodnih nasipov menimo, da vpliv sicer ni zanemarljiv je pa nebistven, saj nasipi tudi po izvedbi pomola zagotavljajo varnostno nadvišanje 1 m nad koto gladin pri Q100. Zaradi znižanja hitrosti, je na območju pomola (oz. ob robu vplivnega območja) pričakovati nekoliko povečano usedanje materiala, ki ga bo, zaradi zagotavljanja ustrezne globine, potrebno redno odstranjevati.

Vplivi nameravanih posegov na visokovodni režim bodo nebistveni. V času življenske dobe objektov bo potrebno zagotoviti ustrezen nadzor in redno odstranjevanje morebitnega plavja.



Pomol pri BD Ranca


             
Pomol pri BD Ranca in vstopno-izstopno mesto Toplice





Digitalni model jezera (geodezija: Geodetski biro Iztok Slatišek s.p. za naročnika DEM d.o.o.)


             
Izračunane hitrosti pri Q100 na območju BD Ranca za stanje brez pomola in s pomolom

Za ogled tokovne slike za stanje s pomolom v višji ločljivosti kliknite tukaj (pdf).





english domov

nazaj









   










     














































































































v1.0, 2.2007
DHD d.o.o
I domov I na vrh I kontakt I
spletna stran je avtorsko zaščitena - obvestilo pravne narave
zadnja sprememba: 28.2.2009
skrbnik strani: webmaster@dhd.si
prosim sporočite napake in predloge