V torek zjutraj 18.9.2007 je sever države zajel močan dež z nevihtami. Fronta se je pomikala od zahoda proti vzhodu, največje padavine so bile zabeležene v severozahodnem delu države. Padavine so bile izjemno intenzivne, trajanje je bilo v intervalu 6 do 12 ur. Zaradi tega so bili prizadeti predvsem povirni deli vodotokov.

Okoli 14 ure so poplavili vodotoki Bača, Selška Sora in Cerkniščica ter hudorniki na njihovih porečjih. Kasneje popoldan so poplavile Pšata, Rača in Nevljica. Zvečer in ponoči so poplavile Kamniška Bistrica, Dravinja in Savinja s pritoki Paka, Bolska, Ložnica in Hudinja. Naslednjega dne zjutraj so bili visoki pretoki tudi v spodnjem toku reke Save.

Vodotoki so zaradi intenzivnosti padavin in dejstva, da so le-te zajele predvsem strmejši povirni del, izredno hitro narastli. Hudourniške poplave so v naseljih povzročile veliko razdejanje in žal terjale tudi smrtne žrtve.

Na sliki 1 so prikazane povratne dobe izmerjenih padavin. Vidimo, da so bile le-te ponekod ekstremne.


Slika 1: Ocenjene povratne dobe za dnevne padavine. Večina padavin je padlo v intervalu med 6. do 12. ur, zato so za ta dva intervala povratne dobe še višje.(Vir: MOP-ARSO)

Hidrometeorološka služba na MOP-ASRO je 17.9.2007 popoldan, torej en dan pred dogodkom, napovedala padavine med 100-150 mm. Iz slike 2, ki kaže izmerjene padavine dne 18.9.2007 je jasno, da je bila napoved dobra (v bistvu so bile napovedane padavine prikazane z modro barvo).


Slika 2: Podatki z opazovalnih postaj, avtomatskih postaj, padavinskih postaj - skupaj okoli 120 postaj; 18.9. 08h do 19.9. 08h. (Vir: MOP-ARSO)

Sliki 1 in 2 sta povzeti iz publikacije MOP-ARSO Poročilo o vremenski in hidrološki situaciji 18. septembra 2007, kjer je mogoče najti podroben opis meteorološke in hidrološke situacije ter kroniko obveščanja.

Ista služba je 18.9.2007 zjutraj napovedala tudi poplave. Vendar so poplave kasneje bile za prebivalce, civilno zaščito itd. popolno presenečenje. Za to je kriv neustrezen oz. neobstoječ sistem obveščanja in ukrepanja ob možnosti poplav. Če bi sistem obstajal, bi prebivalci in civilna zaščita bili obveščeni, možna bi bila ustrezna priprava (zavarovanje prometnic, objektov, premestitev premičnega premoženja v višje prostore, evakuacija, dežurstva z ustrezno mehanizacijo ob mostovih, odstranitev škodljivih predmetov, ki jih lahko odplavi iz dosega poplave,itd ...).

Ob tem je treba poudariti, da bi bilo napovedovanje padavin in predvsem poplav možno znatno izboljšati vendar se v to dejansko vlaga zelo malo ali nič naporov in sredstev, saj za napovedi, kot se je izkazalo ob nedavnih dogodkih, žal ni uporabnikov. Potrebna sredstva za vzpostavitev in nadaljni razvoj ustreznega sistema napovedovanja predstavljajo le delček škode, ki je nastala zaradi nepravočasnega ukrepanja.

Tako kot pri praktično vseh dosedanjih poplavah (glej opis dogodkov ob poplavah Sevnice l.2005, tipične so ugotovitve kot "Nekateri so se ob umikanju avtomobilov norčevali iz sosedov") se je tudi tokrat pokazala popolna nepripravljenost, neobveščenost in nezavedanje prebivalcev, da živijo na poplavnem območju. Prebivalce na poplavnih območjih bi morali o dejstvu, da so poplavno ogroženi redno seznanjati ter jih podučiti o ravnanju v primeru poplav, prebivalci pa bi morali temu prilagoditi tudi življenje oz. način bivanja (npr. spalnice in dragocenosti v višjih nadstropjih, ustrezna gradnja, protipoplavni pripomočki v ustrezni bližini, itd...)

Po izrednem dogodku se zmeraj pojavi strah in začudenje, ljudje se sprašujejo kako je to mogoče. Poplave so za premnoge presenečenje, iščejo se vzroki in krivci za nastalo stanje, vodnogospodarska podjetja delajo s polno paro...dokler v nekaj letih dogodek ne zatone v pozabo in ljudje ponovno začnejo graditi tik ob vodotokih, odmetavati odpadni material v struge, se čuditi opozorilom glede poplavne varnosti in se norčevati iz Vodnih soglasij ter gradbenih predpisov nasploh. Prevlada miselnost da bo do 100-letnih poplav prišlo šele čez 100 let...dokler se zgodba vnovič ne ponovi. V vmesnem času seveda tudi država ne stori ničesar v smislu izboljšanja stanja, saj je prezaposlena z nenehnim korenitim spreminjanjem zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve, z birokratizacijo postopkov ter iskanjem novih imen za Ministrsvo za okolje in prostor ter njegovih agencij, sekretariatov, direktoriatov, sektorjev, uradov...


Kako izboljšati stanje na področju poplavne varnosti v državi?

Prvi in odločilni korak bo, ko bomo dojeli, da so poplave naravni pojav, posledica kroženja vode v naravi in da so poplavne škode izključno posledica človekove dejavnosti v prostoru. Če v poplavnem območju ni imetja tudi škod ni. Človeška dejavnost na vodotokih, poplavnih območjih in povirjih vpliva na vodni režim. Ali, kot pravi House Document 465 (A Unified National Program for managing Flood Loses -Poenoten nacionalni program upravljanja poplavnih škod) iz leta 1966 iz Združenih držav Amerike: Poplave so božje delo, poplavne škode so delo človeka. Omenjen program je nastal že leta 1966, ko so spoznali, da samo s protipoplavnimi (vodogradbenimi) deli ne morejo dohajati oz. preprečevati poplavnih škod. Dokument vključuje pet glavnih ciljev:
- izboljšati osnovno vedenje o poplavni nevarnosti
- posegi na poplavna območja morajo biti načrtni in koordinirani
- zagotavljanje tehnične pomoči upravljalcem oz. lastnikom na poplavnih zemljiščih
- vzpostavitev ustreznega zavarovalniškega programa za poplavno zavarovanje
- sprememba politike do vprašanja poplavne varnosti tako da bodo podprta nova spoznanja
 
Tudi Europska Unija sprejema Direktivo o ocenjevanju in obvladovanju poplav, kjer uvodoma ugotovi, da so poplave naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Zato govori o obvladovanju tveganja poplav in ne o poplavni varnosti, saj lahko z ustreznim delovanjem poplave oz. škode omilimo, preprečiti pa jih ne moremo popolnoma. Poudarek je na izdelavi kart poplavnih območij in načrtov za obvladovanje tveganja poplav ter na sodelovanju in obveščanju javnosti.

Zanimivo je, da pri nas do teh spoznanj še ni prišlo in kot kaže še nekaj časa ne bo. Za nedavne poplave se namreč krivi predvsem premalo urejene vodotoke,  obljublja se večja pozornost urejevanju in vzdrževanju vodototokov, pravih sistemskih sprememb, ki bi bile nujne pa ni pričakovati.

Urejevanje in vzdrževanje vodotokov je seveda potrebno, vendar le do dolečene družbeno in ekonomsko upravičene meje. Če namreč vodotok uredimo tako, da zagotavlja 10-letno poplavno varnost je zmeraj možen nastop 100-letnih visokih vod, če ga uredimo za 100-letno varnost lahko nastopijo 200 letne visoke vode itd., torej absolutne varnosti ne moremo zagotoviti. Poleg tega je pri povečevanju prevodnosti strug problematičen tudi vpliv na vodni režim, saj z izločitvijo poplavnih območij poslabšujemo stanje dolvodno.

Poleg vodogradbenih ukrepov (hidrotehnični objekti, regulacije, nasipi...) je torej nujno treba večjo pozornost posvetiti t.i. alternativnim ukrepom, kot so upravno zakonski ukrepi, prostorsko načrtovanje prilagojeno poplavam, prepoved in omejevanje posameznih dejavnosti v poplavnih območjih, podpora željenim dejavnostim (pogozdovanje, protipoplavna gradnja), ustrezna zavarovalna politika, varovanje poplavnih območij kot del naravne dediščine itd.

S ciljem varovanja ljudi in premoženja bi bilo smiselno predvsem:

- sprejeti in striktno uveljavljati prostorsko zakonodajo, ki bo bistveno omejevala posege na poplavna območja oz. ki bi zagotavljala, da so ti posegi ustrezni. Poostriti in uveljavljati je potrebno predvsem inšpekcijski nadzor.
- študije poplavnosti je potrebno izdelovati na nivoju porečij oz. zaključenih celot na porečju na osnovi poenotenih metodologij
- po izdelavi študije poplavne ogroženosti je treba z rezultati seznaniti lokalno skupnost
- potrebno je preventivno in samozaščitno delovanje lokalnih skupnosti. Prebivalci na poplavnih območjih morajo biti seznanjeni z možnimi posledicami, postopki in ukrepi.
- potrebna so vlaganja v vzpostavitev in razvoj modelov za napovedovanje poplav (meteorološki, hidrološki, hidravlični modeli) ter vzpostavitev sistema obveščanja ter procedur ravnanja v primeru napovedi poplav

Na osnovi praktičnih izkušenj v zvezi s študijami poplavne varnosti in vplivi posegov na poplavnih območjih menimo, da bi bilo nujno tudi:

- poenotiti in posodobiti kriterije, zahteve in izrazoslovje med posameznimi oddelki Urada za upravljanje z vodami na MOP-ARSO oz. celo med posameznimi uslužbenci istega oddelka, ki izdaja Informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda oz. Vodno soglasje
-  sprejeti odločitev ali vpliva posega na vodni režim ne sme biti (nični vpliv) ali pa je vpliv lahko, vendar ne sme biti bistven. Potrebno je definirati in predpisati kriterije oz. vrednosti pri katerih vpliv postane bistven.
- vpeljati obvezno recenzijo za izdelavo strokovnih podlag s področja poplavne varnosti (hidrološke in hidravlične študije itd.)
- hidrološki podatki, poplavna območja ipd. bi morali biti obvezno posredovani v ažurno skupno bazo podatkov, ki bi morala biti javno dostopna
- predpisati obvezne ukrepe za kompenzacijo negativnih vplivov na vodni režim pri komunalnem opremljanju zemljišč. Že v fazi izdelave zazidalnega načrta bi bilo potrebno obvezno predvideti površino za zadrževalnik meteornih vod z območja (tako kot je predpisano npr. število parkirnih mest, dostopi, električne omarice, priključki na kanalizacijo,...). V nadaljnih fazah bi bilo zadrževalnik potrebno le ustrezno dimenzionirati.


Več o poplavah in ukrepih v zvezi s poplavami si lahko preberete tudi tukaj.

Načine in prakse ustreznega praktičnega upravljanja poplavnega območja si je na primeru Zvezne države Maine v ZDAna naslovu http://www.maine.gov/spo/flood/handbook/.


Tomaž Hojnik, 27.9.2007


english domov

nazaj









   










     
















































































































































































na spletu od 8.3.2007
v1.0, 2.2007
 © DHD d.o.o
I domov I na vrh I kontakt I
spletna stran je avtorsko zaščitena - obvestilo pravne narave
 zadnja sprememba: 28.1.2008
skrbnik strani: webmaster@dhd.si
prosim sporočite napake in predloge