Občina
Ig je pripravljala nove prostorske akte prvič odkar je samostojna, veljavni plan in
PUP sta bila sprejeta še kot del prostorskih aktov za nekdanje Ljubljanske
občine.
Septembra l.2008 bila sprejeta Uredba
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (UL RS 89/2008). Ker za obravnavano območje še ni določenih območij in razredov ogroženosti skladno s Pravilnikom
o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja v
razrede ogroženosti (UL RS 60/2007), je potrebno določiti razred poplavne in erozijske nevarnosti skladno z Uredbo. Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti se morajo v prostorskih aktih upoštevati kot smernice.V občini Ig, ki se razprostira na ca. 99 km2 , sta največja naravna
vodotoka reki Iška in Iščica. Povirje obeh je kraškega značaja, sega pa vse do
Velike notranjske planote. Iška izvira iz več izvirnih krakov na zahodnem delu
občine, medtem ko Iščica izvira na vzhodnem delu, sredi naselja Ig, obe pa se
izlivata v reko Ljubljanico. Na
obravnavanem računskem odseku ima pritoke le reka Iščica, ki so zaradi
konfiguracije terena (prehod iz kraških planot v barje) vsi njeni desni
pritoki. Ca. 600 m od izvira Iščice, se vanjo izliva potok Draščica, ki ima
desni pritok Kremenico. Ta se v Draščico izliva ca. 600 m gorvodno od izliva
Draščice v Iščico. Ca. 1200 m dolvodno sotočja Iščice in Draščice, se v Iščico
izlivajo desni pritoki Smoligojnik, Želimeljščica in Dremavščica, še 1200 m
niže pa desni pritok Strajanov breg. Lokalna cesta Ig-Škofljica preseka porečje
Iščice na obravnavanem odseku praktično na sredini in tako predstavlja prepreko
naravnemu razlivanju visokih voda, podoben vpliv pa ima tudi Ižanska cesta, ki
poteka vzdolž zahodne strani porečja Iščice na obravnavanem odseku.
Računski
model je bil določen na podlagi geodetskega posnetka prečnih profilov potokov
Iške, Iščice in pritokov ter premostitvenih in hidrotehničnih objektov (maj
2009), iz katerega je bil izdelan 1D model strug vodotokov. Topografija terena
(2D) model je bila izdelana na podlagi posnetka LIDAR (februar 2009), ki smo ga
dopolnili z objekti (hiše itd.) povzetimi iz DOF.Za
obravnavano območje smo izdelali dva modela in sicer ločeno za porečje
Iške ter za porečje Iščice (Iščica, Draščica, Smoligojnik,
Želimeljščica,
Dremavščica, Strajanov breg). Tak pristop smo lahko uporabili zaradi
topografskih značilnosti območja, saj je med obema porečjema naravna
bariera v
obliki nizke planote, lokalno višji teren pa se zaklinja še globlje v
barje in
tako preprečuje prečno razlivanje vod na spodnjem delu obravnavanega
območja
obeh porečij. Podobno vlogo prevzame tudi Ižanska cesta, ki omeji
pretok
poplavne vode Iščice. Znotraj območja obdelave, sta položeni dve
pravokotni
mreži kvadratnih celic dimenzij 10x10 m (2D model). Mreža, ki pokriva
porečje
Iške ima tlorisno površino 30.96 km2 in vsebuje 309600 celic, mreža
na Iščici pa je velika 17.81 km2 in vsebuje 178125 celic.
Skupna dolžina (1D) modeliranih vodotokov znaša ca.
25.9 km. Model Iške kot najdaljšega zaključenega odseka, obsega 13500 m
vodotoka (1D model), določenega z 182 prečnimi profili. Sledi ji Iščica z 4000
m dolžine, določena z 57 prečnimi profili, Dremavščica (24 profilov) na dolžini
2000 m, Draščica (29 profilov) na dolžini 1600 m, Želimeljščica (19 profilov)
na dolžini 1600 m, Strajanov breg (21 profilov) na dolžini 1500 m in
Smoligojnik (13 profilov) na dolžini 900.
Na
osnovi rezultatov matematičnega modela in Pravilnika so bile izdelane
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne in erozijske
nevarnosti. Karte za občino Ig so bile izdelane med prvimi po novi
zakonodaji ter so bile sploh prve karte izdelane na nivoju občine, ki
so bile pozitvno recenzirane s strani Inštituta za vode Republike Slovenije.
Celoten tekst študije je tukaj. Karta poplavne nevarnosti za Iščico s pritoki je tukaj (Ig), za Iško-južni del tukaj (Iška, Mala vas, Iška vas) in za Iško -severni del tukaj (Strahomer, Tomišelj, Brest...).
Kot
zanimivost je spodaj prikazanih nekaj obdelav oblaka točk LIDAR posnetka.
Točke so pobarvane glede na nadmorsko višino, barve niso povezane s
poplavami. Prikaze izračunanih poplavnih gladin bomo dodali v kratkem. |