DHD modeliranje, projektiranje in meritve v hidrotehniki d.o.o.


Investitorji želijo na stavbnih zemljiščih v vasi Zgornje Bitnje zgraditi več stanovanjskih objektov. V strokovnih podlagah je bila izračunana poplavnost območja, vpliv nameravane pozidave na visokovodni režim ter podane usmeritve za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti ter za kompenzacijo negativnih vplivov nameravanih posegov na visokovodni režim. Širše območje obdelave strokovnih podlag leži na Stražiškem polju, južno od Kranja. Ožji del obravnavanega območja naselja Zgornje Bitnje leži med vodotokoma Žabnica na zahodu in Štajna na vzhodu. Oba vodotoka tečeta v smeri s severa proti jugu, v smeri reke Sore. S hidravličnimi analizami je bilo ugotovljeno, da območje nameravane pozidave ne leži v poplavnem območju Žabnice. Zaradi nenavadnih "ureditev" potoka Štajna bi visoke vode tekle izven struge, po travnikih in med objekti skozi vas. Ker z običajnim enodimenzijskim modelom ne bi mogli dovolj natančno oz. ustrezno izvrednotiti merodajnih poplavnih kot, predvsem pa vplivov pozidave obravnavanih parcel, smo se odločili za uporabo dvodimenzijskega matematičnega modela. To predstavlja v slovenski hidrotehnični praksi nov mejnik oz. napredek, saj smo tako zahtevne modele do sedaj uporabljali le za večje oz. pomembnejše posege in infrastrukturne objekte, nikakor pa ne za individualne stanovanjske objekte. Površina modeliranega območja znaša ca. 9.2 ha, dolžina pa ca. 410 m. Z 2D modelom smo, izvršili numerične simulacije za obstoječe stanje ter za stanje po pozidavi, pri pretokih Štajne Q100=10.4 m3/s in Q2=6.1 m3/s. Izračunana gladina na območju obravnavanih parcel je praktično horizontalna. To je posledica zajezbe, ki jo povročajo dolvodni objekti in konfiguracija terena. Poplavne vode gorvodno od ceste se prelivajo čez cesto in tečejo po nižjeležečem terenu proti zahodu, nato pa čez območje obravnavanih parcel proti jugu. Na območju bolj strnjene pozidave voda najde pot po cesti in med hišami ter teče po nižjeležečem terenu na mestu (nekdanje) struge Štajne dalje proti jugu. Obstoječa pozidava povzroči ca. 60 cm zajezbe. Opravka imamo z relativno počasnim tokom ali s stoječo vodo, saj so izračunane hitrosti na večjem delu območja reda velikosti 0.3 m/s ali manj. Povečane hitrosti nastopijo le na območju prelivanja ceste ter na zožanem delu med objekti pri prehodu iz zajezbe. Največje lokalne izračunane hitrosti znašajo ca. 2.1 m/s. Ugotovljeno je bilo, da so vplivi posega na visoke vode tako majhni, da so praktično na meji zaznave in izračunljivosti - lokalno znašajo povišanja gladin pri Q100 zaradi pozidave ca. 1.5 cm. Zato menimo, da so vplivi nameravanega posega nebistveni oz. zanemarljivi.

Dotok Štajne na obravnavano območje (levo). Ca. 20 m dolvodno je betonski cevni prepust D=100 cm v katerem struga Štajne izgine

Ca. 260 m dolvodno od zgornjega prepusta se Štajna pojavi v obliki bogatega izvira kloake iz PVC cevi D=45 cm. Vse fotografije so bile posnete isti dan v razmaku nekaj minut.

Zaradi neustreznega prepusta pod dovozom kloaka zaliva vrt obupane gospe (inšpekcije se ne odzivajo). Dolvodno od prepusta kloaka ponikne in bogati podtalnico...

"Potok Štajna na obravnavanem območju je žalostna sramota za lokalno skupnost, inšpekcijske službe (gradbeno, okoljsko, zdravstveno), javno vodnogospodarsko službo, MOP-ARSO ter pravno državo na splošno."

Tomaž Hojnik, maj 2008